| Avtor |
Sporočilo |
Radha
Dangerous
Pridružen/-a: 19.12. 2005, 14:51
Prispevkov: 382
|
|
 |
 |
 |
 |
Živjo Radha in pa hvala za welcome!
Ja, meni so te miroljubne filozofije znane. V teoriji vsaj. Tudi sam budizem in teorija karme sta me nekoč v življenju že precej okupirala. Ampak ko pride pa do prakse, je pa to včasih tako težko udejaniti v svojem vsakdanu.
Michael je vsekakor bil vrtnar, kot si čudovito povzel z metaforo. Ampak človek si lahko privošči "vrtnarjenje" zgolj v določenih okoliščinah, in sicer kadar mu to okolje dopušča. Ker pa je Michael najpristnejši primerek svetovljana, človeka, ki je bil omniprezenten bolj kot kdorkoli drug verjetno, so se hitro našli tisti, ki so ga postopoma uničevali, zatirali, zasmeševali, ... Nenehno se sprašujem, ali ne bi imel več miru, ko bi znal s pestjo po mizi udariti, zraven pa morda še kakšnega od njegovih največjih sovražnikov.
Po drugi strani pa to morda ne bi bil isti človek. Če bi se Michael bil znal otepati slepačev, hinavcev, strupenih kač, potem je vprašanje, koliko bi še bil sposoben svojo dušo izlivati v glasbo, tako kot je to počel. Kajti po moje bi to pomenilo tudi, da bi bil bolj zaprt. Da ne bi kazal čustev. Da ne bi bil tako nežen. Da bi bil takšen, kot ..... papa Joe 
Tako, mislim, da mi je v tem postu uspelo oddaljiti se od svoje lastne notranje bolečine in s tem povezanega tarnanja, in dejansko opisati Michaela, kot sem ga jaz videl.
Never stop Michaeling...[/u] |
Pozdrav Thomas nazaj in hvala na prijaznosti in zelo globoki in sočustveni repliki. Lepo lepo si povedal in opisal notranja občutja in lepo te je bilo brati. Res je Thomas kar praviš. Življenje in filozofija včasih ne gresta skupaj najbolj, ampak vseeno nekako tudi jaz spoznavam, da nekatere stvari te pač samo praznijo in nevtralizirajoče poneumljajo, spet druge te pa prebujajo in tvojo notranjo srčno duhovno nianso osebnosti vetrijo in kristalizirajo.
Ne glede na to koliko se nam je Michael razdal in odkril še vedno mislim, da je znotraj tega Michaela obstajal eden Michael. In ta eden Michael je bil čist enak in globoko v esenco gledano, kot vsak dober navaden človek. In mislim, da se je Michael učil in navajal živeti s tem navadnim človekom znotraj sebe. In iz tega zornega kota gledanja se lahka še bolj povežem z njim in ga empatično začutim.
Zelo dobrodošlo pa seveda vedno bo, da ostanemo v stiku, kdaj kaj skupaj zapojemo, se malo poveselimo, zaplešemo in nekako ohranjamo to čudovito čarovnijo Michaela in tako ohranimo nek balans med našimi izgubljenimi glasbenimi sanjami in vsakodnemvnim resničnim svetom brez njih. To mi je osebno zelo dobrodejno in lepo je, da se veselje in navdušenje do Michaela enega in edinega ohrani vse do poznih 90 let a ne.
Hvala na prijaznosti in lepo vse kolikor se pač da...
|
|
| 07 Nov 2009 10:12 |
   |
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
